Urumqi_prvic
Glede na dejstvo, da sem prisla nazaj v Urumqi in bom tu vsaj slab teden dni, cakajoca na vizo za Kazahstan, bo verjetno sledil se kaksen zapis vec na blog. Zapis momenta. Zapis spremembe.
Ja moje bivanje na vzhodu se je koncalo predno se je zacelo. Marija je naredila nekaj napak. Nekaj je bilo nejasnosti… In naredila rez. Ter rekla, da je potrebno zakljuciti kar sem zacela pred uf 2 leti. Odisejado, ki traja in caka da se konca z enostavnim prihodom domov s kolesom po domaci ulici kot sem odsla….
Sedaj ko sem tu na zahodu Kitajske vse dobiva se boljsi smisel…
Biti na zahodu Kitajske ze na nek nacin pomeni drugacnost. Pot. Pomeni drugo kulturo, cutiti je pridih muslimanskega sveta…Puscava. Vroicina. Pomanjkanje vode. Kruh “nun”, raznjici “saslik”….rizota “ploh”…ja drugacna hrana. To je Centralna Azija, to ni Kitajska.
Zadnji teden sem prezivela v druzbi Roberta Thomsona. Popotnika, ki za svoje prevozno sredstvo uporablja rolko. Trenutno je na cesti G312, ki na Kitajskem povezuje Kazahstansko - Kitajsko mejo s Sangaijem. Do tja ga loci se slabih 4000 km… Ta trenutek je v puscavi, kjer je edina stalnica samota, vrocina in cesta… In na rolki je vse cisto garanje! Ni trenutka , ko bi se lahko le prepustil voznji. Vedno mora imeti nadzor nad dogajanjem. Tako mimogrede v vzponih je hitrejsi od mene. (Meni se malce tudi poznajo zadnji mesci neaktivonsti…)
Prepricajte se na www.14degrees.org in ce vam anglescina ne odgovarja poglejte njegove slike, ki resnicno povedo tisoc besed.
Za mene osebno so dnevi na kolesu sluzili kot test za koleno. Da vidim kaj lahko pricakujem v naslednjih mescih. In sedaj vem le eno. Da ce sem se od zadnjih mescev kaj naucila… Je edino vodilo, da pripeljem sebe domov v enem kosu ter zdrava. Ne tokrat ne gre vec za iskanje mojih meja - fizicnih in psihicnih. Ne gre za stevilke. Gre za pot.
Ce vam je dolgcas oz. se sprasujete kateri so tisti, trenutki ki me potegnejo naprej. Poglejte si tale MIX, kjer je nekaj slik od tu in tam…. Zelja je bilo narediti video….zal neuspesno. Tako da ostajajo le slike.
Toliko za tokrat. Kjerkoli ze ste. Imejte se lepo.
