nOr?
Marija:” Ko sem spala na pokopaliscu-spomeniku mrtvim vojakom iz Vietnamske vojne pred Hanoijem sem se premisljevala, da nekaj ne stima. Nobenega strahu. Le potreba in uzitek. Streha nad glavo. Ker pada dez, pac se tus poleg.”
Rob: “Pokopalisca so vedno tako mirna. Spokojna.”
Normalno?
Pred dnevi sva imela priloznost, da so se nama poti krizale. Rob in jaz.
Dva posameznika, ki sta pustila zivljenje dan za dnem in sla odkrivat, kaj se skriva za naslednjim ovinkom. Dva, ki potujeta med tocko A in B na cloveski pogon. Solo. Neokrnjene sirine. Trenutki bolecine in ciste srece. Beseda normalno, meje, bistvo, pomembno ima drugacno razlogo…
Ja prvic po svoji poti sem srecala nekoga s podobno izkusnjo. In tem za diskusijo ni in ni zmanjkalo.
Rob je oseba katerega dejanja v smislu potovanja na cloveski pogon so nora, resnicno tezka, a prekleto dobra! (Seveda je bilo potrebno preizkusiti njegovo transportno sredstvo - rolko. Uf! Dobro!)
Poglejte ter se prepricajte Robovi strani. Tako, da vam popestri nov zacetek dneva.
In ce naju zelite slisati. Klik do Dear Amber show. Se opravicujem, za vso tole anglescino…in spodrsljaje. 
Drugace predlagam se pogled na besede izpod pisal se dveh kolesarjev:
Kolesar - popotnik ter besede napisane tam dalec na Aljaski Jill ,ki ji kolo tudi pomeni vec kot le dve kolesi.
nOrO?
