Kunming.Kitajska

15.6. - 4.7.2007
Dushan - Kunming
Skupaj: 5.574 km = 380 h 03 min

” Spet igrivo spogleduje se življenje zdaj z menoj, misel med ljudi potuje, da nasuje v njih spokoj. Zmorem sama, saj predana k svojim ciljem hrepenim, v dan verujem, občudujem, srečna, ker lahko živim.”
- Eva Moskon, Ljubim se (Klik do videa .)

Ceravno se nahajam sredi province Yunana na JZ Kitajske. Po 12.000 km po dezeli drugacnih razseznosti bi lahko pisala o tem in onem. A tokrat ne.

Guizhou provinca se je nadaljevala v vsej svoji lepoti in kombinacji s tezavnostjo. Sicer sem potrebovala kar nekaj dni, da sem ugotovila bistvo problema.

Razgibanost terena je bila gor in dol. In glede na temp. je nastal problem, da sem telo iz dneva v dan pregrevala. Ker ob hitrosti okoli 5 km/h ko brcas v breg ni popolnoma nic vetrica, ki bi me hladil. Stevilo litrov vode se je povzpelo na 6 do 8 l. In sem pozabila na bistvo - sol in sladkor. Ob nekaj slabih noci…Ja telo bilo izcrpano. Tako se je zgodil dan, ko telo je reklo dovolj. Ko ni bilo moci, ko namesto energije za dobro jutro sem se tresla…

Nekako sem prisla do mesta - vasi. Zelela sem si le eno. Sobo, vodo in hladno noc za dobro spanje. Zgodi se novo gostovanje pri Kitajcih. Glede na mojo hitrost premikanja po stanovanju so mi ze takoj povedali, da naj si vzamem cas. In tako sem ostala pri njih dva dni.

In bila sta to najboljsa dneva pri Kitajcih. Imeli smo slovenski vecer, filmsko popoldne, vmes pa sem vozila motor. Sicer le 125 ccm in 4 taktni motor. Tisti, ki me poznajo vedo, da sem jaz in motorji priblizno tako kot jaz in kolo. Ljubezen, svoboda, uzitek v eni majhni polnosti. Moj svet. ;) Cudni pozitivni pogledi so bili prisotni povsod. Ces kdo je ta tujec, ki vozi naokoli Kitajca.

Telo se je priblizno sestavilo skupaj. In naslednji dnevi so bili lustni. Pocasi sem se povzpela na visino okoli 2000 m.n.v. Temp je vsaj ponoci malce padla in s tem se je lazje spalo.

Imela sem trenutke, ko me je pralo ko cucka. Ko minuto razmisljas ali bi si dal gori dezno opremo, a si v naslednji minuti ze moker od glave do pete. Tako sem cez dan ali zvecer nekajkrat dobesedno zapeljala pred dom Kitajcev - ces mokra sem kot cucek in potrebujem streho. Nic drugega. Dobila sem se nekaj povabil. Resnicno je zanimivo videti kako prijazna in odprta je lahko cloveska vrsta, ko si na kolesu. Sicer sem na poti ze nekaj casa a se vedno presenecena in presrecna teh malenkosti.

In to so ljudje s katerimi se moja pot v zivljenju ne bo vec krizala. Ne bom mogla jim reci vec hvala! Ne predstavljajo si od kje sem in kaj pocnem. A kljub temu so mi dali hrano, streho. Ko povprasas za ceno je tako kot v Centralni Aziji. Odvecno vprasanje. To je to zaradi cesar potujem. Videti, cutiti svet v vsej lepoti! ;)

In zalosti me dejstvo ko prebiram, slisim potem novice kaj se dogaja doma, ali po svetu. Ko ljudje so pozabili na zivljenje in se vrtijo v stevilkah pred carunalniki ali na papirjih. Ko stvari so zavite v papir. Ni casa za so-cloveka. Za odprti pogovor, ne klepet o dezju ali soncu, temvec o stvareh, ki nas mucijo ali veselijo. (Casa imamo vsi enako. 24/dan,7dni/teden, 365 dni/leto in eno zivljenje. Razlicne pa so prioritete.)

Ker pot ni dovolj grem jaz nazaj ali naprej v bitko za stipendijski sklad Momo. Tezila bom vam ter vsemu kar hodi in sluzi. Od zacetka poti sem zelela doseci nekaj vec, pokazati na nek nacin ljudem, da so stvari mozne. Ni preprosto. A z mero potrpezljivosti, trme ter kancka ubrisanosti gre. Pot mi vsak dan podaja spoznanje, da za svoje ideje se je potrebno in vredno boriti.

Dobrodelnost in Slovenci…Bilo je razocaranje vec. A upanje umre zadnje. Vem, da se nisem poiskusila vsega. In zelim le eno. Dati vse od sebe. Osnovna ideje 1km - 1 EUR je neuresnicljiva v casu, ki ga imam (Ker imam ze preko 23.000 km.) in zato sem postavila trenutno stevilko na 10.000 EUR (To je bil moj zeleni proracun za potovanje. Ni se izslo zaradi prometne nesrece nekaj mescev pred odhodom.). Stevilka je za moje trenutne odhodke ogromna. A v Sloveniji je to le mlace novejsi manjsi avto. ;)

Dajmo skupaj pokazat, da lahko znotraj nasega malega koscka premoremo obcutek za drugacne stvari. Saj ne zahtevam, da kdor nima. Ampak ce uzivate v branju teh vrstic pac zelim, da kdaj namesto na kavo, date EUR na stran in se nakaze na racun RK Smarje pri Jelsah. (Bo kmalu postavljen tudi poenostavljen sistem prekom SMS sistema..Ce pa kdo zna narediti stran-sistem principa www.justgiving.com pa prosim za nasvet in pomoc.)

Toliko na kratko ta trenutek. Imejte se lepo in borite se za svoje ideje. Ce pa polepsate s tem dan se komu…pa je tako ali tako najboljse.

This entry was posted on Tuesday, July 3rd, 2007 at 8:35 pm and is filed under Kitajska, V besedi. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.

Leave a Reply

You must be logged in to post a comment.

 
Images is enhanced with WordPress Lightbox 2 by Zeo