Ko telo rece dovolj
Dobro jutro, dober dan, dober vecer…
no danes imam popolnoma neplaniran postanek. Zadnji dnevi so bili klasika naporni. Dezja ni vec. In enako je z ravnino, ki ne obstaja vec. Cele dneve gor in dol. In to konkretno. Kot bi hodil s kolesom na pol Vrsica in dolj in spet gor in dolj. Celi ljubi dan. Cesta je makadam. Narava cudovita zelena, hribovita, ogromne doline. Tu in to je tista druga Kitajska. Ceravno ne vec tako arhitekturno barvita, so ljudje tu drugacni. Guizhou je vsekakor provinca, ki pusca trajen vtis na meni. Priporocam.
Temperatura okoli 30 za dobro jutro - pomeni vecino dneva okoli 40 C. Pijes, jes, pedaliras, grizes, hodis, gres naprej. Pa pol ure, pa pol ure.
Za dobro jutro sem imela defekt prve gume. Problemi glede zadnjega menjalnik se vlecejo. Prve tri prestave ne morem uporabljati.
In namesto, da bi lahko kolesarila se je telo zacelo tresti. Ze pri defektu ni bilo moci. In tako imam dan pocitka. Ko edina zelja je poceti popolnoma nic. (V vasi bogu za hrbtom…) To je realnost danasnjega dne.
Lepo se imejte kjerkoli ze ste.
